hourglass 1289780 1920

07.12.2016

Hvalnica zadnji minuti

Ena mojih strank mi je nekoč zaupala, da v določenih primerih z veseljem počaka do zadnje minute, saj v teh primerih bolje opravi delo. Bolj je osredotočen, bolj ustvarjalen ter ima več navdiha prav zaradi časovne stiske, ki si jo je sam pripravil. Moral sem priznati, da menim, da navedeno včasih drži in da v določenih primerih tudi zame velja enako.

Najboljši primer, ki se ga lahko spomnim, je priprava prtljage za potovanje. Po več izvedbah zelo natančnega merjenja časa in po tisočih poslovnih potovanjih lahko brez zadržkov zatrdim, da rabim točno 30 minut, da pripravim prtljago za potovanje. Ne več… in ne manj!  Za pot se začnem pripravljati točno 30 minut pred trenutkom, ko moram od doma, da še udobno in pravočasno prispem do letališča.

Zakaj točno pa se “guru osebne produktivnosti” izpostavlja takemu pritisku, boste vprašali? Preprosto: če bi si odmeril več časa za pripravo prtljage, bi ga več tudi porabil. Začel bi razmišljati ali  naj vzamem še pulover za prosti čas pa ali je bolje imeti ene ali dvoje čevlje k obleki… Bom morda našel čas za tek na tem potovanju? Kaj pa če bo zelo mrzlo? Naj vzamem za vsak slučaj tudi kopalke? Četudi se skoraj nikoli ne kopam v hotelskih, klora polnih bazenih, me jezi, če sem tam in niti nimam možnosti kopanja, ker nisem vzel kopalk... In tako dalje in tako naprej bi šlo moje razglabljanje ...

Če bi si dal enkrat več časa za pripravo prtljage, le-ta ne bi bila enkrat bolje pripravljena. Morda bi bila 3 % bolje pripravljena. Tako sem prišel do zaključka, da to ni smiselno. 

Tudi v poslovnih in političnih okoljih nastanejo razmere, ko je najbolj strateško in pametno čakati na ravno pravi trenutek za uvedbo novega izdelka ali za začetek politične kampanje. Vse kar se dogaja do te “zadnje minute”, je lahko ključnega pomena, in te informacije je nujno vključiti v načrte in taktiko.

Zadnja minuta je torej - v določenih razmerah - lahko pravi način delovanja. Obstajata pa dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da lahko čakanje na “zadnjo minuto” ločimo od lenobe, nedelavnosti ali nespametnega vedenja:
(1) moramo vedeti, koliko minut “zadnja minuta” traja in
(2) s tem pristopom se morate absolutno strinjati in ga zavestno izbrati, saj se le tako  lahko izognete neugodnemu notranjemu glasu: “Dobro veš, da ni dobro, da tako dolgo čakaš…”

(Pripis: Svoje čase sem bil mojster lenobe, nedelavnosti in nespametnega vedenja. Zato te zadeve tako dobro poznam!)

Avtor: David Allen, David Allen Company
Prevedla in priredila: Nataša Brunec, certificirana trenerka GTD