Smo bitja, ki iščemo smisel… kaj pa, če smo v službi, kjer ne vidimo smisla?

Vrednote – tiste najgloblje srčne želje, ki jih imamo v zvezi s tem, kdo želimo biti do sebe, drugih in do okolja – so pogosto razumljene kot nekaj teoretičnega, skoraj nedosegljivega. Kot nekaj, kar v delovnem svetu nima prostora.

Pa je res nujno tako? Ali se lahko z njimi bolje povežemo, jih sploh razumemo in prepoznamo?

Smisel kot pogonsko gorivo produktivnosti

Ko me je nekaj tednov nazaj kolega Marcus na GTD konferenci vprašal, kaj dela time visoko produktivne, je bila moja prva misel: ljudje, ki čutijo smisel pri svojem delu, so bolj zavzeti, ustvarjalni in učinkoviti – in takšni timi so tudi bolj produktivni.

Sami se verjetno spomnite trenutkov, ko ste bili v službi ali študijski skupini res »živi« – ko ste čutili, da to, kar počnete, nekomu ali nečemu dodaja vrednost, da ima vaše delo pomen in da ste v njem lahko prisotni z vsemi svojimi talenti in sposobnostmi.

O tem piše Mihaly Csikszentmihalyi, ko opisuje koncept zanosa (flow) – gre za stanje, kjer se popolnoma potopimo v smiselno aktivnost. Podobno stanje pri osredotočenem miselnem delu opiše Cal Newport v knjigi Globoko delo (Deep Work), kjer poudarja, da globoka koncentracija prinaša ne le rezultate, temveč tudi občutek notranje izpolnjenosti. (O koristih takega dela na produktivnost sem pisala tukaj.) Daniel H. Pink v delu Zagon (Drive) izpostavi tri gonila notranje motivacije: avtonomijo, mojstrstvo in smisel. Simon Sinek v Začni z zakaj (Start With Why) razloži, da se najbolj navdihujoče organizacije začnejo z jasnim »zakaj« – s poslanstvom, ki presega dobiček. Raziskave pozitivne psihologije (Seligman, Deci & Ryan) potrjujejo, da občutek smisla močno vpliva na zadovoljstvo, dobrobit in dolgoročno učinkovitost.

In tudi David Allen, utemeljitelj metode Getting Things Done, piše, da so za višjo produktivnost ključne štiri komponente: nadzor, sproščenost, osredotočenost in smiselna vpletenost. Prav slednjo ponazori z modelom Ravni osredotočenosti, kjer smisel postane temelj vsega učinkovitega delovanja.

Skupni imenovalci vseh teh pristopov in konceptov so:

povezanost z nečim večjim od sebe,
občutek prispevka in rasti,
usklajenost med vrednotami in dejanji.

💡Ko se te ravni poravnajo, pride fokus, energija in notranji mir. Ko pa so razpršene, nas delo izčrpava – ne glede na plačo ali položaj. To lahko potrdim tudi z osebno izkujšnjo.

GTD in ravni osredotočenosti

Veliko ljudi pozna GTD (Getting Things Done) predvsem po petih korakih za organizacijo dela – od zajemanja do izvajanja. A GTD metodologija vsebuje tudimodel ravni osredotočenosti, ki sega veliko globlje.

Na vrhu piramide staposlanstvo in načela, sledivizija, potemcilji,področja odgovornosti,projektiin nazadnjenaslednje aktivnosti. Vsaka raven piramide predstavlja drugačen nivo pogleda na naše življenje in delo.

Medtem ko poslanstvo in načela določajo naš globlji smisel in vodila, vizija in cilji oblikujejo smer, v katero želimo rasti, področja odgovornosti pa nas spominjajo na različne vloge in obveznosti, ki jih moramo uskladiti. Projekti povezujejo te večje smernice s konkretnimi rezultati, naslednje aktivnosti pa nas usmerjajo pri vsakodnevnih dejanjih, ki dejansko premikajo stvari naprej.

Ta model nam torej omogoča, da preverimo:

Ali je to, kar vsak dan počnemo,v skladu z našimi vrednotami in načeli?
Ali naša vsakodnevna opravila res vodijo v smer, ki ima za nasosebni in poklicni pomen?

S pogledom skozi te ravni lahko lažje prepoznamo, kje se naše dejanje ujema z dolgoročnimi cilji in kje morda izgubljamo energijo na stvari, ki nas ne približujejo našemu poslanstvu.

💡Ravni osredotočenosti tako niso le okvir za organizacijo nalog, ampak orodje za refleksijo in odločanje, ki nas usmerja k življenju, ki je bolj skladno, zavestno in smiselno.

Povezava z GTD tedenskim pregledom

Ko boste izvajali naslednji tedenski pregled, si zastavite tudi ta vprašanja:

Ali so aktivnosti, ki sem jih izvajal_a ta teden, skladne z vsaj nekaterimi mojimi vrednotami?
Ali bi lahko dodal_a kakšen projekt, ki bolje podpira mojo vizijo, kje želim biti čez nekaj let?
Ali se pri izvedbi nalog vedem v skladu z načeli, po katerih želim živeti in delati?

Že samo ta (samo)refleksija vam bo pomagalabolje zaznati priložnosti– tiste drobne točke smisla, ki jih včasih spregledamo, ker hitimo od naloge do naloge.

💡Tedenski pregled tako ni le pregled seznama opravil – je pot do bolj osmišljenega dela in življenja.